Home   Dogodki   Z igro in učenjem do matematične pismenosti

Z igro in učenjem do matematične pismenosti

Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo izkoriščale vsakodnevne situacije, da smo  z otroki spoznavale in utrjevale matematične predstave in pojme (poimenovali barve oblačil, velikost, dele telesa, smeri levo,desno, prepoznavali različne matematične oblike v  predmetih, ki nas obdajajo, ob obrokih hrane utrjevali pojme mnogo, malo, manj, več, gosto, redtko …, pri vsakodnevnih  opravilih preštevali (osebe, predmete …) in pri tem uporabljali glavne in vrstilne števnike, v različnih situacijah spoznavali zaporedje dogodkov in časovne odnose: prej, potem, zjutraj, opoldan, popoldan, včeraj, danes, jutri, naslednji teden, mesec, leto …

Ob različnih igrah preštevanja, odvzemanja, dodajanja, razvrščanja in zapisovanja v tabele, so spoznavali  in si razvijali prve osnove matematične pismenosti: štetje, prepoznavanje in zapis števil ter znakov za enostavne matematične funkcije (+, = , – ),  odštevanje, seštevanje,  grupiranje, branje simbolov, tabel in grafičnih zapisov.

   

   

  

  

  

  

Matematika je področje, ki se močno prepleta z ostalimi področji dejavnosti. Povezovali smo jo z glasbo in plesom, ko smo spoznavali in utrjevali različna zaporedja ritmov v različnih hitrostih, visoke in  nizke tone in ob tem tudi  izvajali različne oblike gibanja v  vseh nivojih in smereh.

   

Najpogosteje pa se je matematika prepletala z gibanjem, ko smo vsakodnevno izvajali gibalne minute, kjer smo utrjevali štetje, velikostne odnose, prostorske odnose, oblike,  orientacijo v prostoru, moč, itd.  Strokovne delavke so pripravile  različne poligone, kjer so od otrok zahtevali že prave gibalne izzive: hoja po lestvini, vzpenjanje na polkrožno blazino, hoja po mehki debeli blazini, plezanje čez trikotno plezalo, kotaljenje žoge skozi tunel, ciljanje z žogo …

  

Otroci so si pri reševanju miselnih izzivov pridobivali tudi tehnične spretnosti, ko so z lastno aktivnostjo iskali možnosti in rešitve različnih problemov  (kaj hitreje drsi po klančini, kaj storiti s klančino, da bodo predmeti hitreje drseli po njej; kako iz odpadnega materiali oblikovati želeno konstrukcijo; kako zgraditi most; kako pritrditi kolo, da se bo vrtelo, vrata, da se bodo odpirala; kako premikati predmet brez, da se ga dotaknemo …).

  

    

 

  

  

Zelo veliko možnosti pa nam je za razvoj matematičnih predstav in pojmov ponudil zimski izlet in sicer od same priprave nanj in do vrnitve v vrtec. Skupaj smo se dogovarjali kakšna morajo biti oblačila, obuvala (topla, takšna, ki ne prepuščajo vlage, hrapavi podplati, da ne drsijo …), ugotavljali smo kaj vse bomo lahko delali na snegu in kaj potrebujemo s seboj (lopatke, vedra, sanke …), s čim se bomo vmes segreli (topel čaj, čim več gibanja …). Tudi prevoz z avtobusom nam je ponujal matematične izzive: kakšne barve je naš avtobus in sedeži v njem, koliko vrat je imel, koliko stopnic, po kateri strani ceste vozi, po kateri strani ceste hodimo mi, zakaj se med vožnjo nagibamo L in D …? Na samem cilju pa smo, poleg opazovanja čudovite zimske narave (mraz na vejicah, led različne debeline … ) izkoristili vse možnosti, ki nam jih ponuja sneg: opazovali smo svoje sledi v snegu, se dričali po klančini in ugotavljali kje gre hitreje in zakaj, polnili modelček s snegom in opazovali nastale oblike, delali različno velike kepe, kupe snega, jih postavljali v različne linije, gradili konstrukcije s snežnimi kepami,se kepali, ugotavljali kdo vrže dlje …